Vinarji: Družina Fornazarič
Kmetija Fornazarich v Vipavski dolini ima zelo dolgo zgodovino in bogate naravne danosti že dolgo izkorišča za uspešno kmetovanje. Ta gričevnata pobočja so že od nekdaj zasajena s sadnim drevjem in vinogradi.
Z leti se je kmetija širila in spreminjal obseg posameznih dejavnosti. Kljub temu je družini Fornazaric uspelo ohraniti nekatere prvotne načine pridelave v sozvočju z naravo. Ugodna lega, podnebje in način pridelave so omogočili razvoj in širitev vinogradništva na vseh bližnjih pobočjih in s tem pridelavo kakovostnega vina.
Na posestvu trenutno živijo tri generacije družine Fornazaric, ki na 6 hektarih vinogradov vzgajajo 30.000 trsov z veliko pozornostjo do kakovosti in skrbi za okolje.
Leto 1991 je bilo prelomno, saj so takrat v kleti družine Fornazarič začeli z novo filozofijo in prestrukturiranjem vinogradov. V bistvu je to pomenilo gostejšo zasaditev vinogradov, manjši pridelek na trto (približno 1 kg na trto) in opustitev uporabe umetnih gnojil, insekticidov in herbicidov.
Hkrati so vina postala drugačna, saj so pridobila naravno stabilnost in sposobnost dolgotrajnega shranjevanja. Macerirana, zorjena in daljša zorjena vina, kot so Chardonnay, Jakot in Rubino , ustekleničijo nefiltrirana, da so vina čim bolj živahna, intenzivna in polna.
Z leti se je kmetija širila in spreminjal obseg posameznih dejavnosti. Kljub temu je družini Fornazaric uspelo ohraniti nekatere prvotne načine pridelave v sozvočju z naravo. Ugodna lega, podnebje in način pridelave so omogočili razvoj in širitev vinogradništva na vseh bližnjih pobočjih in s tem pridelavo kakovostnega vina.
Na posestvu trenutno živijo tri generacije družine Fornazaric, ki na 6 hektarih vinogradov vzgajajo 30.000 trsov z veliko pozornostjo do kakovosti in skrbi za okolje.
Leto 1991 je bilo prelomno, saj so takrat v kleti družine Fornazarič začeli z novo filozofijo in prestrukturiranjem vinogradov. V bistvu je to pomenilo gostejšo zasaditev vinogradov, manjši pridelek na trto (približno 1 kg na trto) in opustitev uporabe umetnih gnojil, insekticidov in herbicidov.
Hkrati so vina postala drugačna, saj so pridobila naravno stabilnost in sposobnost dolgotrajnega shranjevanja. Macerirana, zorjena in daljša zorjena vina, kot so Chardonnay, Jakot in Rubino , ustekleničijo nefiltrirana, da so vina čim bolj živahna, intenzivna in polna.