Slovensko vino. Kratka zgodovina vinarstva.
Vinarstvo na Slovenskem se je pojavilo veliko pred nastankom Slovenije same, okoli 4. stoletja pr.
Prvi pridelovalci vina tukaj so bili ilirski Kelti.
Zdaj je težko reči, kaj točno so pridelali in ali je bilo to vino v našem razumevanju besede.
Prvi napredek vinarstva na severozahodu Balkana se je pojavil mnogo kasneje, v 3. stoletju našega štetja.
To je bila zasluga rimskega cesarja Marka Avrelija Proba, ki je razveljavil prepoved vinogradništva izven Italije.
Cesar je bil rojen v Sirmiju, mesto v rimski provinci na Balkanu. Zdaj je to Sremska Mitrovica v Srbiji and ena od kleti nahaja v cesarjevem rojstnem kraju nosi njegovo ime.
Marcus Avrelius Probus ni samo opremil regijo s sodobno opremo in tehnologijo, ampak je celo uporabil rimsko vojsko za ustvarjanje vinogradov po vsem severnem Balkanu, vključno z ozemljem današnje Slovenije.
Tako so Rimljani pridelavo vina na Slovenskem dvignili na dokaj visoko raven.
Zanimivo je, da je Italija poldrugo tisočletje po teh dogodkih aktivno sodelovala pri uničevanju slovenskega vinarstva, ki so ga ustvarili stari Rimljani. A več o tem kasneje.
Vinogradništvo se je hitro razvilo s širjenjem krščanstva. Kartuzijanci, templjarji, benediktinci in karmeličani so pridelovali vino in ga uporabljali predvsem za maše.
Samostani, ki so se hitro pojavili po vsej Evropi, so postali ne le verska in kulturna, ampak tudi resna samostojna gospodarska središča.
Zato ne preseneča, da so v zgodnjem in visokem srednjem veku evropski samostani postali vodilni v vinarstvu.
Slovenija ni bila izjema. En od njih, slovenski samostan kartuzijanov, še vedno uspešno deluje in prideluje čisto spodobna vina.
V tistih časih je bila večina slovenskih vinogradov v lasti cerkve in nemških posestnikov, večina posestnikov pa je dajala vinograde v najem vinarjem.
V tem obdobju sta se oblikovali dve večji vinorodni pokrajini Slovenije: Subpanonija (Prekmurje in Štajerska Slovenija) na severovzhodu in Primorska na jugozahodu.
Ti dve pokrajini sta se med seboj razlikovali v vsem: načinih pridelave grozdja, tehnologiji pridelave in skladiščenja vina ter seveda sortah grozdja.
Tako so na primer v Primorju grozdje gojili na drug od drugega ločenih pasovih: na gričih, ob obali, pa tudi na nasadih poleg drugih poljščin.
Hkrati so na Štajerskem grozdje pridelovali le v posebej urejenih vinogradih na velikih ravnih zemljiščih.
Slovensko vinarstvo v srednjem veku.
Kot že vemo, je bilo od zgodnjega srednjega veka do prve svetovne vojne skoraj celotno ozemlje današnje Slovenije v lasti nemških veleposestnikov.
Nekaj redkih lastnikov zemljišč ni samo dajalo vinogradov v zakup, temveč je kmete tudi usposabljalo v tehnologiji in tako skušalo izboljšati učinkovitost njihovega dela.
Sprva se te tehnologije niso razlikovale od običajnega načina pridelave vina v tistem času.
Pravzaprav jih težko imenujemo "tehnologije".
Ročno obrano grozdje so dajali v lesene sode in ga z bosimi nogami in različnimi improviziranimi sredstvi: kamni, palicami ipd.
Zdrobljene grozdne jagode so se več dni ali tednov pustile usedati skupaj z lupinami, semeni in peclji. Zdaj se ta postopek imenuje maceration.
Po tem so nastalo maso iztisnili in vlili v sode za nadaljnjo fermentacijo.
V tistih časih nihče ni veliko skrbel za čistočo in higieno, zato vino ni bilo vrhunske kakovosti in se ni moglo dolgo hraniti.
Prvi vinarski standardi so prišli v Slovenijo šele v 16. stoletju.
Leta 1582 je duhovnik Andrej Recelj prevedel Bergrechtbüchel (nemški zbornik zakonov in uredb) v slovenščino.
Pozneje so začeli izhajati še drugi prevodi tuje strokovne in pravne literature.
Gorske Bukve: first Slovenian farmer-landowner code.
Gorske Bukve (slovensko ime Bergrechtbüchel) je bil prvi pravni akt, preveden v slovenščino, opisoval je pravice in obveznosti vinogradnikov v zvezi z zemljo, ki jo obdelujejo, ter različne sodne predpise in postopke za reševanje sporov med kmeti in posestniki.
Nemčija je bila glavni, če ne edini trg za slovenska vina. Slovenski kmetje so delali v nemških vinogradih, nato pa prodajali vino posestnikom in z vinom plačevali najemnino.
Tako so bila do začetka 18. stoletja v Avstriji, na Bavarskem in v drugih germanskih pokrajinah slovenska vina, zlasti vina iz Vipavske doline, zelo priljubljena v visoki družbi in celo na kraljevih dvorih.
Največji vinorodni okoliš v Sloveniji je bila Vipavska dolina, za katero je Johann Valvasor zapisal, da so »pridni in podjetni, ki se preživljajo z vinogradništvom in pridelavo vina«.
Johann Weikhard Freiherr von Valvasor, or Janez Vajkard Valvasor (1631-1693) – German nobleman, natural historian and writer.
Takrat lokalna mešanica belega vina Vipavec (wein von Wippach), znan tudi kot Kindermacher (izdelovalec otrok).
Vino je bilo pridelano iz sort grozdja zelen, rebula (Ribolla Gialla) in pinela, pogosto z dodatki drugih vipavskih sort, kot so malvazija, klarnica ali laški rizling.
Zdaj ni več znano, zakaj so to vino poimenovali Kindermacher: bodisi zato, ker je prispevalo k povečanju rodnosti bodisi zato, ker je to vino odrasle spreminjalo v otroke.
Tukaj najdete eno redkih reinkarnacij tega nezasluženo pozabljenega vina.
V Prekmurju in na Štajerskem je bila pridelava vina tudi pomemben vir zaslužka. Tako pomembna, da so leta 1635 spodnještajerski kmetje celo sežgali tri ženske kot čarovnice, ki naj bi v vinograde poslale neurje in točo.
Slovensko vino v 19. in 20. stoletju.
Kasneje, ko so se grozote mračnega srednjega veka umaknile razsvetljenstvu, je pomen vinarstva na Štajerskem, pa tudi po vsej Sloveniji, ostal velik.
Lastniki gradov in vinogradov niso bili le mali posestniki, ampak tudi plemeniti baroni in celo nadvojvode.
Aktivno so se ukvarjali z razvojem tehnologij, analizo tal, raziskavami in selekcijo novih sort grozdja.
Usposabljali so vinarje in nadzirali higienske prakse pri pridelavi vina.
Prva vinogradniška šola na Slovenskem: Maribor, 1872.
Leta 1872 je bila v Mariboru ustanovljena Šola za sadjarstvo in vinogradništvo. Tako so habsburški nadvojvode naučili kmete umivati roke, gojiti trto in delati najboljši rizling na svetu.
Konec 19. in začetek 20. stoletja – Slovenske vinograde uniči epidemija trtne uši (Phylloxera Wastatrix), ki je prišla iz Amerike.
Eno najbolj katastrofalnih let je bilo leto 1880, ko so propadli vinogradi v vseh vinorodnih okoliših Slovenije hkrati.
Hkrati je to stanje postalo močna spodbuda za nadaljnji razvoj vinarstva.
Država je začela dajati brezobrestna posojila za obnovo vinogradov.
Poleg tega je razvoj in implementacija tehnologije postala predpogoj za preživetje industrije.
Vlada je financirala tudi razvoj novih sort grozdja, bolj odpornih na bolezni.
Sadilni material so kmetom prodajali po zelo nizki ceni ali celo brezplačno.
Po vsej državi so uničili okužene trte, površine pa prekopali in obdelali.
Vinarji so se naučili saditi trto in jo varovati pred boleznimi.
V težavah so kmetje prvič začeli poslušati strokovnjake, ki jih je vlada najela in poslala v regije.
Alojzij Štrekel, the first Slovenian viticulture expert.
Eden teh vinogradniških strokovnjakov, ki je veliko prispeval k obnovi vinogradov, je bil Alojzij Štrekel (1857 – 1939), ki je deloval v Slovenskem primorju in Dalmaciji.
Diplomiral je iz vinogradništva na Visoki šoli za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu, nato pa potoval po različnih pokrajinah Slovenije, kjer je predaval, objavljal članke v slovenskem kmetijskem časopisju in poučeval nove vinarske tehnologije.
Leta 1894 je bil na Štajerskem ustanovljen prvi kmetijsko-kemijski laboratorij, katerega glavna naloga je bila analiza tal in proučevanje vpliva različnih vrst gnojil na razvoj rastlin.
Nekaj let kasneje je ista kmetijska postaja začela delovati v Ljubljani.
Zaradi sprejetih ukrepov je bilo mogoče v kratkem času obnoviti vinarstvo, čeprav obseg proizvodnje nikoli ni dosegel ravni pred epidemijo.
Poleg tega se je število vinogradov hitro zmanjševalo.
Pred epidemijo trtne uši konec 19. stoletja je bilo v Sloveniji okoli 46.000 hektarjev vinogradov.
V 50. letih 20. stoletja je njihova površina znašala že 35.000 hektarjev, po nadaljnjih 20 letih pa vse vinorodne dežele v Sloveniji niso zavzemale več kot 20.000 hektarjev.
Kar ni uspelo epidemiji filoksere, sta torej storili dve svetovni vojni, ki sta ji sledili prerazporejanje meja in gospodarske krize.
Tako so slovenski vinarji po prvi svetovni vojni, ko je propadla Avstro-Ogrska in je ozemlje Slovenije padlo pod vpliv Jugoslavije in Italije, izgubili svoja tradicionalna trga – Avstrijo in Nemčijo.
Italijanski trg je bil za slovenske vinarje pravno zaprt.
Italijanska vlada je svoje proizvajalce na vsak način zaščitila pred konkurenco iz vzhodne sosede. Kar je na splošno povsem logično in razumno.
Vinarstvo v Sloveniji v 2000-ih.
Oživljanje vinarstva v Sloveniji se je začelo šele po osamosvojitvi leta 1991.
Leta 1993 je v vseh vinorodnih okoliših stekel projekt turističnih vinskih cest (Vinska cesta).
Wine route sign in Prekmurje, northeastern wine region of Slovenia.
Oblikovani so bili posebni izobraževalni programi v kmetijskih šolah, odprte so bile nove višje šole in fakultete.
Trg raste, prav tako število proizvajalcev. Tudi, kar je še pomembneje, kakovost vina je vse boljša in prihajajo nove blagovne znamke slovenskih vin, kot so Simčič, Batič, Kabaj drugi pa postajajo znani in priljubljeni po vsem svetu. Tako priljubljena, da zdaj teh vin nimamo dovolj, ker gre skoraj vse v tujino.
Vendar se trg, tako kot narava, sovraži do vakuuma: pojavljati se začnejo nova, še neznana, a nič manj zanimiva vina.
Veliko jih je in o njih bomo podrobneje govorili v naših naslednjih publikacijah.
In zdaj – nekaj o vinorodnih pokrajinah Slovenije.
Slovenske vinorodne dežele.
Vinorodne dežele Slovenije.
Tri so: Podravje, Posavje in Primorska, vsaka pa je razdeljena na subregije.
Podravje, North-East of Slovenia.
Po ozemlju največja vinorodna pokrajina v Sloveniji je Podravje, ime izvira iz reke Drave.
The heart of Podravje, the largest Slovenian wine region.
Večji del regije je v celinskem podnebnem pasu s suhimi vročimi poletji in precej mrzlimi zimami.
Temperaturna razlika med dnevom in nočjo je prav tako velika in v različnih letnih časih lahko doseže 15-20 ° C.
Tla v regiji so večinoma karbonatne kamnine in pleistocenska glina, kar je dobro za gojenje grozdja.
The region consists of 2 parts: Štajerska Slovenija (7.329 ha) and Prekmurje (784 ha).
Štajerska Slovenija has a varied landscape with valleys, hills and terraces.
Tu so tradicionalno pridelovali in še vedno pridelujejo odlična polsuha, polsladka in sladka vina.
Čeprav vinarji Štajerske Slovenije v zadnjih letih ponujajo zadostno število suhih vin, so zaščitni znak regije še vedno polsuhi rizling, polsladki rumeni muškat in sladki Wurztraminec (Traminec).
Vinska podokoliš Prekmurje, ki leži ob reki Muri, je najbolj vzhodno območje Slovenije, ki meji na Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko.
Do nedavnega so tu pridelovali le preprosta domača vina in niso razmišljali o odhodu izven regije.
Sedaj pa se razmere spreminjajo in vse pogosteje lahko v vinotekah po Sloveniji in tujini vidimo zanimiva modri pinot in prekmurski chardonnay.
In Podravje, mainly white varieties are grown: Sauvignon Blanc, Chardonnay, Yellow Muscat, Traminec (Gewürztraminer), Šipon (Furmint), Rhine Riesling, Laški Rizling (Welschriesling), beli pinot, sivi pinot, Kerner, Ranfol, Silvaner and some red grapes: Pinot Noir, Modra Frankinja (modra francoska), Žametovka (Black Velvet), Portugalka (Portugieser blauer) and Zweigelt.
Mimogrede, zanimiv je izvor imena vina šipon. Pravzaprav je to madžarsko vino furmint. V srednjem veku so francoski vitezi-križarji, ki so se zadrževali v Prekmurju, nekoč poskusili to vino in vzkliknili "c'est si bon". Slovenci pa smo slišali za šipon, kar je postalo domače ime te sorte. Madžarsko ime furmint izhaja iz italijanskega "fiore monti". Tako se je ta sorta vinske trte imenovala v Italiji, dokler ni prišla na ozemlje Madžarske v času vladavine prvega madžarskega kralja Štefana.
Vina Podravja odlikujeta bogata sadno-cvetlična aroma in nežen eleganten okus.
Alkohol je le redko večji od 11 %, zaradi česar so vina severne Slovenije zelo lahka in pitna.
The most famous wine brands of the region: Doppler, Gjerkeš, Frangež, Kupljen, Zlati Grič, Marof.
Posavje, East of Slovenia.
Vinorodna regija Posavje leži ob spodnjem toku reke Save v bližini hrvaške meje.
Posavje is the smallest wine region of Slovenia.
Regija je razdeljena na tri vinske podregije:
- Dolenjska – 2194 ha
- Bizelsko-Sremic – 1061 ha
- Bela Krajina - 530 ha
Posavske doline so prepredene z različno velikimi griči, od majhnih do zelo visokih, s strmimi pobočji.
Tla so raznolika, prevladujeta lapor in apnenec, ki sta prekrita s peščenimi prstmi, pomešanimi z glino, na Dolenjskem prevladujeta apnenec in dolomit.
Podnebje v regiji je enako celinsko kot v Shtaersk Slo, vendar nekoliko bolj vlažno.
Posavje že vrsto let ohranja sloves proizvajalca lahkih belih in rdečih vin.
Skoraj polovica vin, pridelanih v Posavju, je pridelanih iz rdečih sort grozdja: žametna črnina, modri pinot, modra francoska, portugalsko modra.
Med belimi sortami prevladujejo rizling in kraljevina ter sauvignon, rumeni muškat in gewürztraminec.
One of the most popular wines of Posavje is Cviček, produced in the Dolenjska wine region.
Cviček is a unique blend of red and white wine varieties Žametna Črnina, Kraljevina, Modra Frankinja, Laški Rizling and other varieties.
Tradicionalna receptura za to vino določa strogo razmerje 65/35 rdečih in belih, znotraj tega razmerja pa lahko sorte variirajo.
The most famous wine brands of the Posavje region: Frelih, Šturm, Prus, Keltis, Istenič, Kunej.
Primorska, South-West of Slovenia.
Primorska sicer ni največja vinorodna regija, vendar zavzema skoraj polovico slovenskega vinskega trga.
Vipava Valley vineyards.
Za primorsko regijo je značilna hribovita in gorata pokrajina ter pestra raznolikost tal in različni podnebni pogoji.
Večji del ozemlja pokriva trda prst, ki je kombinacija peščenega kamna in različnih apnenčastih in glinastih kamnin.
Edinstvena kombinacija alpskega in sredozemskega podnebja s povprečno letno količino padavin okoli 1460 mm. in topel vetrič iz Jadranskega morja omogoča zorenje skoraj vseh priljubljenih sort grozdja.
Pri nas uspevajo merlot, cabernet sauvignon, refošk, syrah, modri pinot, barbera.
Tukaj lahko najdete tudi pestro izbiro belih vin: malvazijo, chardonnay, sauvignon blanc, Sauvignon Vert, Pinot Blanc, Sivi pinot, Pinela, Rebula, Zelen, Klarnica, Vitovska Grganja.
Primorski vinorodni okoliš je razdeljen na štiri vinorodne dežele:
- Istra – 2249 ha
- Kras – 704 ha
- Goriška Brda – 1898 ha
- Vipava Valley – 2548 ha
Istra.
Slovenska jadranska obala je najtoplejša in najbolj sončna regija države, kar se odlično odraža v istrskih vinih: tukaj boste našli vse odtenke sonca in videli.
Slovenska Istra je dežela refoška in malvazije.
Ti dve sorti grozdja prihajata iz Italije, vendar se tukaj počutita kot doma.
Istrski refošk in malvazijo boste takoj prepoznali in si jih za dolgo zapomnili.
So intenzivni in celo rahlo divji, z visoko mineralnostjo in bogatim zaključkom.
Poleg teh sort boste tukaj našli še merlot, cabernet sauvignon, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat, syrah…
Kljub temu si velja zapomniti, da sta dve vini, ki jih morate poskusiti, vedno Refošk and Malvasia.
Kras.
Ko turisti pridejo v našo trgovino in povprašujejo po pristnem slovenskem vinu, je prvo ime, ki mu pride na misel Teran.
teran je z železom zelo bogato slovensko rdeče vino, pridelano iz grozdja refošk, pridelanega na Krasu.
Ime teran je geografsko zaščiteno, zato se lahko teran imenuje le vino s Krasa.
Zakaj teran? Ime izhaja iz italijanske terra rosso – rdeča zemlja.
Edinstvena kraška rdeče prst je kombinacija krednega apnenca s karbonatnimi in flišnimi kamninami.
Kras se nahaja na slovenski kraški planoti, ki je od jadranske obale ograjena s tankim pasom italijanske zemlje.
Podnebje je toplo, suho, z močno morsko burjo.
Kraška vina poleg terana pridelujejo še iz merlota, cabernet sauvignona, malvazije in Vitovska Grganija (še ena pristna kraška vinska sorta).
Goriška Brda.
Brda so iz slovenščine prevedena kot "hribi".
Relief te pokrajine so griči, naravne terase, na katerih raste vinska trta, ki spreminja okus vsebnosti alkohola v vinu glede na nadmorsko višino.
Ta vinorodna regija ima tipično sredozemsko podnebje z zelo milimi toplimi zimami in precej vlažnimi vročimi poletji, zaradi česar je regija ena glavnih dobaviteljic sadja v Sloveniji.
Brda vsako jesen poleg grozdja deželi podarijo bogato letino breskev, kakijev, fig, kostanja, češenj in drugega slastnega sadja.
Tla v Brdih so organska mešanica peščenjaka in apnenca, zelo primerna za gojenje različnih sort vinske trte, zlasti tradicionalnih v regiji Merlot, Cabernet sauvignon in cabernet franc. Posledično je regija znana po mešanicah bordojskih vin.
Tu so razširjene tudi bele sorte grozdja Rebula (Ribolla Gialla), Chardonnay, Sauvignon Vert (Tokaj), Pinot Gris, beli pinot, beli sauvignon in malvazija.
The best Rebula in Slovenia, especially the orange one, is produced here, in Goriška Brda.
Posebej velja omeniti, da je v tej regiji največja koncentracija rock zvezd slovenskega vinarstva. Edi Simčič, Marjan Simčič, Kabaj, Jakončič, Kristančič, Ščurek and many other famous winemakers who made Slovenian wines popular all over the world, work here.
Vipava Valley.
Vinorodni okoliš Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, ob meji z Italijo.
Prst Vipavske doline je starodavni flišni morski sediment, prepreden s plastmi gline in peščenjaka.
Pokrajino nenehno pihajo sredozemski vetrovi, ki se pogosto spreminjajo in prinašajo tukaj rastočim trtam izmenično mraz, toplo, vlago ali suhost.
Na Vipavskem že več kot tisoč let pridelujejo edinstvena avtohtona slovenska vina, kot so zelen, pinela, klarnica, vitovska grganja….
Tu, v Vipavski dolini, je v srednjem veku nastala znamenita vinska mešanica Vipavec (Kindermacher).
Najpogostejše sorte, ki jih gojimo v Vipavski dolini: Merlot, sauvignon, malvazija, rebula, Cabernet Sauvignon, Barbera, Chardonnay.
torej...
To je bil relativno kratek pregled slovenskega vinarstva. Podrobnejša zgodba bi vzela veliko več strani in ur, vendar bomo vseeno nadaljevali, zelo kmalu.